aKORD

Umakneš se vodi, drevesu.
Klicu od daleč.
Zaviješ v nerazsvetljeno ulico.
Ko prečkaš cesto
pomagaš starki
izpustiti vzdih,
misli, obleko.
Zaplavaš
med vogalom četrte in pete.
V okrasto stavbo.
Prestopiš pet stopnic.
Obesiš se na zvonec.
Ko odpre,
mu sedeš v dlan.
Vstopiš. Čez linolej.
Noge obiješ okoli stola.
Pomirjena.
Ko klepetata
se soba zrači na vzhod.
Objame te.
S prsti zaokroži po vretencih
in jih prestavlja, kot rubikovo kocko,
v zaporedje akordov.
Vmes se zatakne.
Zakolne, kot gozdar pri spravilu sečnje.
Nato steče čez sobo.
Pod lestencem
in skozi predale.
Sname zavese. Polomi okna, vrata.
Stene.
Prižge luč.
In, ko v kaminu zagori,
se razbije.

Iz vrča steče kaplja.
Čez.

3 komentara za "aKORD"

  1. Marija
    Marija
    26/01/2016 at 11:06 am Permalink

    Iako pomalo osjećam jezičnu barijeru, ipak pjesmu doživljavam zanimljivom i lijepom. Pisanje u drugom licu je uvijek neobično, ali može, kao u ovom slučaju, biti vrlo intimno. U drugom dijelu pjesme, napušta se takvo obraćanje. Suzvučje dominira svojom rušilačkom snagom. A kaplja iz vrča se polako prelijeva. Pozdrav LI.:)

  2. Mihaela
    Mihaela
    26/01/2016 at 11:16 am Permalink

    Zakolne, kot gozdar pri spravilu sečnje.

    Ovaj mi stih čini prekretnicu između smirenog “klepetanja” i burnog učinka. LP Li.

  3. li
    26/01/2016 at 6:30 pm Permalink

    Marija in Mihaela hvala za prijeten odziv.

    Lep pozdrav obema!

    li

Moraš biti prijavljen da bi komentirao.