Stoletja v tvoje rime so vkovana;
že v davnih časih je sicilske šole
Lentino prve tam skoval “parole”;
za večnost tebi forma je podana.

                           .
Umetnost brez oblike je le šala,
utrip le časa, ki izginja v morju,
večerna zarja daleč na obzorju,
ki je za soncem tvojim le ostala.

                           .
Beseda sleherna pri tebi šteje,
ko harmonija raste iz osnutka,
in verz za verzom mi srce pogreje;

                       .
zdaj v meni več praznine ni občutka;
zatorej glas zveneči naj zaveje:
“Sonet je večen spomenik trenutka!”