V meglì poraja slutnja se ravnice;
tam čaka, da umiri divjo strugo
vodé prežete z nizmerno tugo;
tišino reže zvok peruti ptice.

             .
V vijugah reke skriva se močvirje,
odsev se upanja razblinja v mraku,
le bled privid je nje ostal v blodnjaku;
zamrla pesem je – ostal le mir je.

                .
Še iščem v labirintu hrepenenja,
ki zdaj zakriva gosto ga trstičje
prežeto z vonjem smrti in trohnenja,

              .
a v sencah najdem le še enoličje,
saj v meni ni več verzov žuborenja,
zbledel spomin na njeno je obličje.