Čez lesu se dovlekla

 Tak čarna, tak gliboka

Kakti zdenec v dekekovem dverišu

A mesec se kakti betežen človek

Obesil na gronje oreha

Zagrnul se z oblakem

Kakti z blazinu od ščejaneg perja 

Domaćih gouski

Ktere je babica fort keruzom šopala.

I čkomi… Čkomi…

Lučem čez obluk

Pout se ne vidi.

Si spiju, nikega ni

Nišči ne hodi po kmice.

Se straše?

Zakaj?

Pa, gda kmica prejde, novi den prihaja.